Člani župnijskega mešanega pevskega zbora smo se s prijatelji odpravil na romanje, ki se ga udeležimo vsake 2 leti. Tokrat je bila na vrsti Portugalska.

Iz Dravelj smo se 27. aprila 2012 v poznih večernih urah odpeljali z avtobusom proti Milanu, od koder smo z letalom poleteli do Porta. Tu smo si ogledali katedralo Sé, stolp klerikov ter cerkev sv. Frančiška. Ustavili smo se tudi ob obali Atlantskega oceana. Zvečer smo na obrežju reke Douro odšli na značilno portugalsko večerjo (vampe) in okusili njihovo tradicionalno vino portovec.

Naslednji dan smo obiskali pokrajino Minho, kjer smo si ogledali mesti Brago in Guimaraes. Slednje je skupaj z Mariborom evropska prestolnica kulture v letu 2012. Povzpeli smo se do razvalin gradu iz 10. stoletja. Zapeljali smo se tudi na božjo pot Dom Jesus s prelepim parkom in križevim potom. V Bragi smo si ogledali katedralo. V čudovito okrašeni katedrali v mestecu Barcelos pa smo občudovali aranžirano cvetje.

Naslednje jutro smo se odpravili proti Coimbri, ki je eno najstarejših univerzitetnih mest v Evropi. Ogledali smo si knjižnico, kjer hranijo preko 30 000 starih v usnje vezanih knjig, učilnico, kjer še danes potekajo predavanja, Dvorano pokrival, kjer potekajo slovesnosti ob podelitvi diplom in doktoratov, ter zunanji balkon, s katerega je prekrasen pogled na mesto. Sledil je še ogled samostana Svetega Križa. Pozno popoldne smo prispeli v Fatimo, ki je bila cilj našega romanja. Velik prostor, na vsaki strani cerkev, med njima pa kapelica, kjer je prostor za molitev in procesije. Nova cerkev, ki je posvečena Sveti Trojici, je bila dokončana leta 2007, ima prostora za več kot 8000 vernikov. Glavni oltar krasi prečudovit mozaik slovenskega jezuita p. Marka Rupnika. Pred cerkvijo pa stoji velik križ. V baziliki Rožnovenske Marije smo imeli v kapeli sv. Jožefa tudi sv.mašo. V zbrani molitvi smo se zadržali pri grobnicah Frančiška, Hijacinte in Lucije. Zvečer pa smo se udeležili mednarodne molitve rožnega venca. Zaključek veselega dela rožnega venca je bil za nas najpomembnejši – molitev se je vodila v slovenskem jeziku. Skrivnost »ki si ga Devica v templju našla« je začel voditi p. Ivan s kratkim nagovorom, molitev pa nadaljevala predstavnica našega zbora. Po končanem rožnem vencu smo se udeležili procesije s svečkami.

Četrti dan nas je pot vodila proti Lizboni. Najprej smo prispeli v Nazare – slikovit morski kraj z dolgimi peščenimi plažami. Mesto je ime dobilo po kipu Črne Marije, ki jo je prinesel menih iz Nazareta. Nato smo se odpeljali v lepo mestece Obidos. Zanj so značilne majhne belo-modre hiške z ozkimi in kamnom tlakovanimi uličicami, ki jih obkroža grajsko obzidje. Sledila je vožnja mimo ribiške vasice Cascain ter prestižnega Estorila. Popoldne smo prispeli v Lizbono. Sledil je kratek ogled središča mesta, nato pa smo se odpravili na večerjo ob kateri so nam predstavili »fado« s folklorno predstavo. »Fado« je posebna oblika glasbe, za katero je značilna žalostna melodija.

Naslednje jutro smo si Lizbono ogledali bolj podrobno: stolp Belem, Hieronimski samostan, kjer sta pokopana Vasco da Gama, portugalski pomorščak in največji portugalski pesnik Luis de Camões, Spomenik odkritij in staro mestno četrt Alfama. Zapeljali smo se tudi po najdaljšem visečem mostu v Evropi, ki se imenuje Most 25. aprila in šli do kipa Kristusa Kralja (Cristo-Rei), ki je bil postavljen leta 1959 in simbolizira hvaležnost Portugalske za prizanesene posledice druge svetovne vojne.

Zadnji dan, pred odhodom letala proti Benetkam smo si ogledali še kraljevo palačo v Sintri ter najbolj zahodno točko v Evropi – Rt Cabo de Roca, »kjer se konča zemlja in morje začne«. Stene obale se dvigujejo več kot 100m nad morjem, razgled pa je prečudovit. Tam smo pred množico turistov ponosno pomahali s slovensko zastavo in zapeli Zdravljico.

V mnogo cerkvah, ki smo jih obiskali, smo obogatili naš ogled s pesmijo Mariji na čast. Romanje nam bo ostalo v lepem spominu, saj nam je vodič Gregor z vsem svojim bogatim znanjem predstavil Portugalsko kot deželo pomembne zgodovinske vrednosti. Portugalski šofer Carlos nas je varno vozil po širokih avtocestah ter ozkih in strmih uličicah mest, naš p. Ivan pa nam je bil v veliko duhovno podporo na našem letošnjem romanju.

Polni čudovitih vtisov smo se podali proti domovini.

 

Foto: Tomaž CELAREC