Pomladanski birmanski vikend – prva skupina

Odhod iz Ljubljane je bil že proti večeru.  Sam sem bil zelo utrujen in sem med potjo v Strunjan zaspal. Malo pred prihodom v Strunjan sem se zbudil in z Mukijem sva se začela pogovarjati o 3D tiskalniku. To mora biti zelo v redu zadeva. 

Najbolj se mi je vtisnil v spomin film (gledali smo film “Koliba”). Ponoči pa me je zelo zeblo. Prejšnje priprave sem imel s seboj spalno vrečo, pa mi je bilo vroče, tokrat pa sem jo pustil doma, pa me je zeblo. Vikenda se bom spomnil tudi po orientaciji. Z Mukijem ter Marcelom smo imeli svojo rap skupino. Na birmanskem vikendu sem spoznal tudi nove prijatelje (Adele, Marcel, Filip …). Tak vikend bi takoj ponovil.  Timotej B.

 

 

Birmanski vikend se je začel z skupno vožnjo v Strunjan. Pot je bila zelo zabavna, saj smo se punce ves čas pogovarjale in smejale. V hiši smo pojedli dobro večerjo in odšli gledat film. Film mi je bil všeč, saj mi je prikazal Boga, kot si ga nisem nikoli predstavljala. Dan smo nato končali še z molitvijo. Drugi dan smo imeli orientacijo. Zjutraj smo imeli najprej zajtrk in zanimiv pogovor o filmu. Na orientaciji pa smo veliko hodili in si poskušali zapomniti podatke, ki smo jih izvedeli na prejšnji postaji. To nam je slabo uspelo. V nedeljo smo vikend končali z sveto mašo in kosilom, ki je bilo zelo dobro.  Katarina Estera V.

 

 

V petek popoldan smo se zbrali v Dravljah in se polni pričakovanja in dobre volje odpravili proti Strunjanu. Pojedli smo večerjo in si že prvi večer pogledali ameriški film z naslovom Koliba. Film je bil na trenutke malce žalosten, vendar pa smo bili na koncu vsi zelo ganjeni. Če kdo o filmu  ni razmišljal že ponoči, smo o nekaterih ključnih krščanskih temah, ki so bile predstavljene v filmu, govorili naslednji dan – po tem, ko smo imeli jutranjo telovadbo ob križu in pojedli zajtrk. Kako uro kasneje smo se odpravili na orientacijo, kjer smo spoznavali darove Svetega Duha. Tisto popoldne smo se nekateri igrali družabne igre, medtem ko so ostali igrali nogomet proti animatorjem. Čeprav me ni bilo zraven in o igri nismo govorili, predvidevam, da so zmagali animatorji. Ko se je malo bolj stemnilo, smo imeli sv. mašo s patrom Primožem. Odigrali smo se še nekaj iger, nato pa imeli lepo, mirno večerno molitev (tako kot večer poprej) in se odpravili spat. Zjutraj smo spet ob križu imeli jutranjo telovadbo, nato pa zajtrk. Pospravili smo hišo, potem pa bili še malo prosti. Pripravili smo se na sv. mašo, ki smo jo imeli, ko so prišli starši. Tako se je naš birmanski vikend, po tem, ko smo z veseljem pojedli hrano, ki so jo prinesli naši starši, počasi končal.  Nuša D.

 

Foto: Matej Zupan