In grem s Teboj in sem s Teboj (p.Vladimir Kos)

Novice
Povej naprej!

 

 

 

 

 

I.   S Teboj, moj Jezus, grem po sveti poti

in vem, da Te boli, boli, boli.

V ljubezni bil si tolikim napoti

s politiko so Te odstranili.

 

II.   S Teboj, moj Jezus, grem za križem Tvojim,

in vem, da z grehi Te teži, teži.

O, daj nam, da bo vsak pod križem svojim

nadaljeval z ljubeznijo  – kot Ti.

 

III.   S Teboj, moj Jezus, čutim prvi padec.

In vem: izbičanega Te duši.

Ti veš, kako pod križem moč upada,

kako takrat se Bog nam daleč zdi.

 

IV.   S Teboj, moj Jezus, vidim Tvojo Mamo,

in vem, kako Tvoj križev pot trpi.

Kako bi rada dala križ na ramo!

A vendar Te za celo pot bodri.

 

V.   S Teboj, moj Jezus, čutim olajšavo:

Cirenec Simon križ si naloží.

A kdo med nami bo ustvaril spravo?

Pod križem narod naš še zdaj leži.

 

VI.   S Teboj, moj Jezus, slutim, da Ti srage

Veronikina ruta briše z lic.

In v njej pustiš poteze Svoje drage –

zaničevanju javnosti navzlic.

 

VII.   S Teboj, moj Jezus, drugi padec čutim.

Izbičano telo od muk drhti.

Kako v laseh so trni krone kruti!

A znova vstajaš – v bič med psovkami.

 

VIII.   S Teboj, moj Jezus, pad Jeruzalema

ni več skrivnost ženam usmiljenim –

da bi spoznale, kaj vse v grehu drema

-in kaj se tudi nam lahko zgodi!

 

IX.   S Teboj, moj Jezus, tretjič čutim cesto,

in vem, da v padcu skoraj ni moči.

Naj rogajo se trg in vas in mesto –

ljubezen kliče Te h Kalvariji.

 

X.   S Teboj, moj Jezus, rad bi nágost skrival!

Ob hlodu v tleh se svetijo žebljí,

že kladivo boleči jek dobiva –

Marija Mama bolj kot prej drhti.

 

XI.   S Teboj, moj Jezus, sem, ko Ti zabija

vsak smrtni greh roké, nogé na križ.

Moj Bog, tri ure muk! Čuj, hudobija,

celo za tebe prosi – Paradiž.

 

XII.   S Teboj, moj Jezus, sem. O, ogenj žeje!

In zmeraj manj je zraka za Tvoj dih.

Prijatelju še Mamo v varstvo daješ,

potem-Očetu krikneš zadnji stih.

 

XIII.   S teboj, moj Jezus, sem, ko s križa

Ti snamejo telo iz rož krvi.

Oči ljubezni k truplu Mama zniža,

oči Deklé, oči hvaležnosti.

 

XIV.   S Teboj, moj Jezus, sem, ko v grob telo Ti

ljubeče položé med skalami.

Z Marijo, tvojo Mamo, se ne motim:

na tretji dan boš vstal iz groba – Živ!

 

Avtor pesmi je jezuit p. Vladimir Kos. Od leta 1956 deluje na Japonskem kot misijonar in profesor filozofije. Več pesniških zbirk je izdal tudi pri naši Založbi Dravlje.  Njegova poezija v slovenskem in japonskem jeziku je verske in domoljubne narave.

Na naslovni sliki je križ iz naše cerkve svetega Roka. Postavljen je bil leta 1965 kot spomin na prvi ljudski misijon  v naši župniji. Tudi slike križevega pota so iz cerkve svetega Roka in so delo slikarja Janeza Potočnika, izdelane okrog leta 1800.

 

Prejšnji prispevek
Sprejem novih ministrantov
Naslednji prispevek
Birmanski vikend v Strunjanu (1. skupina)