30. svetovni dan bolnikov


Za 30. svetovni dan bolnikov, ki ga obhajamo 11. februarja 2022, je izšla poslanica papeža Frančiška z naslovom: 


»Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6,36).
Postaviti se poleg tistega, ki trpi, na pot ljubezni.



Dragi bratje in sestre, pred tridesetimi leti je Janez Pavel II. Svetovni in bolniki, da bi Božje ljudstvo, katoliške ustanove in civilna družba opozoril na pozornost do bolniških in tistih, ki skrbijo zanje. [1]

Hvaležni smo Gospodu za pot, ki smo jo v teh letih prehodili v krajevnih Cerkvah po vsem svetu. Narejenih je bilo veliko korakov naprej, vendar moramo prehoditi še dolgo pot, da bomo vsem bolnikom, tudi na krajih in v razmerah največjih revščin in odrinjenosti, zagotavljajo zdravstveno oskrbo, ki jo potrebujejo; pa tudi pastoralno spremljanje, da bodo čas bolezni lahko preživeli združeni s križanim in vstalim Kristusom. 30. svetovni dan bolnikov, katerega vrhunca zaradi pandemije, niso mogli obhajati v Arequipi v Peruju, ampak bomo izvajali v Baziliki sv. Petra v Vatikanu, nam lahko pomaga k rasti v bližini in služenju bolnim ljudem in njihovim družinam.

1. Usmiljeni kot Oče
Tema, izbrana za 30. svetovni dan » Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen vaš Oče « (Lk 6,36), naš pogled usmerja predvsem na Boga, »ki je Bogat v usmiljenju« (Ef 2,4) , ki svoje otroke vedno gleda z očetovo ljubeznijo, tudi kadar se oddaljijo od njega. Usmiljenje je dejansko najodličnejše Božje ime, ki njegove narave ne izraža na način priložnostnega občutka, ampak kot moč je navzoča v vsem, kar dela. In ta moč je obenem nežnost. Zato lahko z začudenjem in priznanjem rečemo, da ima Božje usmiljenje v sebi tako očetovsko kot materinsko razsežnost (prim. Iz 49,15), ker skrbi za nas z močjo očeta kot z nežnostjo matere, ki nam vedno želi podariti novo življenje v Svetem Duhu. . . . .

2. Jezus, Očetovo usmiljenje
Največja priča Očetove usmiljene ljubezni do bolnikov je njegov edinorojeni Sin. Kolikokrat nam evangeliji pripovedujejo o Jezusovih srečanjih z ljudmi, ki trpijo zaradi različnih bolezni! Jezus je »hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom« (Mt 4,23). Lahko se vprašamo: zakaj ta posebna Jezusova pozornost do bolnikov, tako da je postala glavno delo v poslanstvu apostolov, ki jih je Učitelj poslal oznanjat evangelij in ozdravljati bolnike? (prim. Lk 9,2).

Neki mislec 20. stoletja nam ponuja razlog: »Bolečina absolutno osami in iz te absolutne osame se rodi klic k drugemu, prošnja k drugemu.« [2]  Ko nekdo v svojem mesu zaradi bolezni doživlja krhkost in trpljenje, ko se obremeni tudi njegovo srce. . . . , se poveča strah, se pomnožijo vprašanja, vprašanje smisla vsega, kar se zgodi, postane še bolj nujno. Kako se ne bi spomnili na zadnjih prijanjih, ki so med pandemijo v osamljenosti enote intenzivne terapije doživeli del svojega bivanja, gotovo ob skrbi velikodušnih zdravstvenih delavcev, ampak daleč od ljubezni, ki je najbolj od najpomembnejših ljudi njihovega zemeljskega življenja?Zato je tako pomembno, da imamo ob sebi priče Božje ljubezni, ki po zgledu Jezusa, ki je Očetovo usmiljenje, na rane bolnike vlivajo olje tolažbe in vino upanja. [3]  

3. se trpečega Kristusovega mesa
Jezusovo povabilo, naj bomo usmiljeni kakor Oče, dobijo poseben pomen za zdravstvene delavce. Mislim na, na medicinske sestre, bolničarje, na medicinski tehniki, pomočnike in bolnike, kakor tudi na zdravnika negovalce, ki trpečim darujejo dragoceni čas. Dragi zdravstveni delavci, vaša služba ob opravljanju, opravljate z ljubeznijo in opravljate svoj poklic, dosežete svoj poklic in postanete poslanstvo. Vaše roke, ki se dotikajo trpečega Kristusovega mesa, tako lahko znamenje usmiljenih Očetovih rok. Zavedajte se velikega dostojanstva vašega poklica, kakor tudi odgovornosti, ki jo nosi s seboj.

Hvalimo Gospoda za napredek, ki ga je medicinska znanost naredila zlasti v zadnjih letih; nove tehnologije tako uporabljajo terapevtske posege, tako v veliko korist bolnikov; raziskave še naprej dragoceno prispevajo k premagovanju starih patologij; rehabilitacijska medicina je zelo razvila svoja znanja in veščine. Vendar pa zaradi vsega tega ne smemo nikoli pozabiti enkratnosti bolnika, z njegovim dostojanstvom in njegovo krhkostjo. [4]  Bolnik je vedno pomembnejši od njegove bolezni in zato noben terapevtski pristop ne more več pustiti ob strani poslušanja pacienta, njegove zgodbe, njegovih stisk, njegovih strahov.Tudi kadar ni mogoče zdraviti, lahko tolažimo, vedno lahko damo začutiti bližino, ki bolj kaže zanimanje za človeka kot za njegovo patologijo. Zato upam, bodo tečaji za usposabljanje zdravstvenih delavcev, ki obiskujejo poslušanje in za odnos.

4. Kraji oskrbe, hiše usmiljenja
Svetovni dan bolnikov je tudi ugodna priložnost, da pozornost namenjamo tudi konec oskrbe. Usmiljenje bolnikov je krščanska skupnost skozi stoletja vodilo do tega, da se odpre nešteto »gostišč usmiljenega samarijana«, ki ga lahko sprejmejo pri zdravju vseh bolnikov, predvsem tistih, ki zaradi svoje revščine, družbene izključenosti ali zaradi zdravja nekaterih bolezni. niso dobili odgovora na svojo prošnjo po zdravju. Ceno za to plačujejo v situacijah predvsem otroci, ostali in najboljši krhki ljudje. Usmiljeni kot Oče so tako misijonarji oznanjevanje evangelij spremljali z gradnjo bolnišnico, dispanzerjev in objektov za oskrbo.To so dragocena dela, po katerih je oblikovana krščanska dobrodelnost in je Kristusova ljubezen, o kateri so pričevali njegovi učenci, postala bolj verodostojna. Mislim predvsem na prebivalstvo najbolj revnih predelov planeta, kjer je včasih treba prehoditi veliko razdaljo, da bi prišli do centra za zdravljenje, ki kljub omejenemu viru nudijo, kar je na voljo. Pot je vedno dolga v nekaterih primerih za ustrezno zdravljenje še vedno ostaja razkošje. Mislim, da to potrjuje na primer redka dostopna cepiva covid-19 v revnih državah; še boljša bolezen zaradi patologije, ki potrebuje veliko bolj preprosta zdravila. da to pottrjuje na primer redka dostopna cepiva covid-19 v revnih državah;še boljša bolezen zaradi patologije, ki potrebuje veliko bolj preprosta zdravila. da to pottrjuje na primer redka dostopna cepiva covid-19 v revnih državah; še boljša bolezen zaradi patologije, ki potrebuje veliko bolj preprosta zdravila.

V tem kontekstu želim ponovno poudariti pomen katoliških zdravstvenih ustanov: so dragocen zaklad, ki ga je treba varovati in podpirati; njihova prisotnost je zaznamovala zgodovino Cerkve zaradi bližine z najboljšimi revnimi bolniki in v najboljših pozabljenih razmerah. [5]  Koliko ustanoviteljev redovnih družin je znalo prisluhniti krikom bratov in sester, ki niso imeli dostopa do zdravljenja ali je bilo slabo poskrbljeno, in tako se razdajali v njihovi službi! Še danes je tudi v razvoju njihove odobritve, ker poleg skrbi za telo z vsemi potrebnimi strokovnimi znanji lahko ponudi še tisto ljubezen, po kateri je bolnik v njegovi domači v središču pozornosti.V času, v katerem je razširjena kultura odmetavanja v življenju, ni vedno priznano, da je vredno sprejeti in živeti, tako da te ustanove kot domovi usmiljenja, lahko zgled pri varovanju in skrbi za vsako bivanje, tudi najbolj krhko, od njegovega začetka do njegovega naravnega konca.

5. Pastoralno usmiljenje: prisotnost in bližina
Na poti teh tridesetih let je tudi pastorala zdravja doživljala, da je bilo njeno nepogrešljivo služenje vedno bolj priznano. Če je najhujša diskriminacija, ki jo trpijo revni – in bolni so reveži glede zdravja – pomanjkanje duhovne pozornosti, ne moremo zanemariti, da jim ne bi nudili Božje bližine, njegovega blagoslova, njegove Besede, obhajanja zakramentov ter ponudbe poti za rast in zorenje v veri . [6]  V zvezi s tem bi vas rad spomnil, da bližina z bolnišnico in pastoralno skrb zanje ni naloge samo nekaterih storitev, ki so posebej posvečene; obiskovati bolnike je povabilo, ki ga je Kristus namenil vsem svojim učiteljem. Koliko bolnih in starih ljudi živi doma in čaka na obisk!Služba tolažbe je naloga tega krščenega, ki se spominja Jezusove besede: »Bolan sem bil in ste me obiskali« (Mt 25,36).

Dragi bratje in sestre, priprošnji Marije, ki je zdravje bolnikov, izročam vse bolnike in njihove družine. Združeni s Kristusom, ki nosijo na sebi vse bolezni sveta, najdejo smisel, tolažbo in zaupanje. Prosim za vse zdravstvene delavce, da bi bili bogati v usmiljenju bolnika skupaj s primernim zdravljenjem nudili tudi svoje bratsko bližino.

Vsem iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov.